Skip to Content
Domov └Odgovori na ključna vprašanja └Uncategorized └Glavne novosti pravilnika (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16)

Odgovori na ključna vprašanja

Nazadnje posodobljeno: 05/10/2025

Completed

Glavne novosti pravilnika (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16)

Predhodni
Start this Course
Naslednji
Fullscreen Deli
Click on the "Edit" button in the top corner of the screen to edit your slide content.
  1. Kakšne spremembe je prinesel nov prilagojeni Pravilnik?
  2. Pravilnik omogoča bolj pravično delitev stroškov za ogrevanje predvsem v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečuje morebitne zlorabe. Omenjeni primeri so se tudi doslej pojavljali bolj redko, zato pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

  4. Kdaj je začel veljati
  5. Nov Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 24. 9. 2016. Pri obračunskih obdobjih, ki so se začela pred tem datumom, se Pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.

  7. Kakšne so koristi za stanovalce?
  8. Prilagojen Pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev (po delilnikih ali ogrevani površini), onemogoča zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lahko tudi odvračale od varčevanja z energijo. Stanovalci bodo bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in posledično ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju, ob tem da Pravilnik še naprej spodbuja varčevanje in ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo.

  10. Ali je bila uvedba delilnikov smiselna?
  11. Uvedba delilnikov v letu 2010 je bil zelo učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije. Omogočil je plačevanje stroškov za toploto glede na njeno porabo, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane precejšnje spremembe pri ravnanju, prihranki energije za ogrevanje so tako v posameznih primerih znašali tudi 30 % in več.

  13. Zakaj so bile potrebne spremembe Pravilnika?
  14. Pri izvajanju pravilnika 2015 so se v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, kljub temu da je te negativne učinke pravilnik z 18. in 19. členom pravzaprav skušal odpraviti. To je povzročalo nezadovoljstvo in negotovost lastnikov. V praksi se je pokazalo, da lahko omenjena člena na varčevanje z energijo vplivata celo destimulativno. V primerih, ko je večina lastnikov z varčevanjem pretiravala (in se tako ogrevala na račun sosedov, povzročala škodo na skupnih delih stavbe ter živela v neustreznih bivalnih pogojih) ali pa v primerih prekomerne porabe že samo enega lastnika, se je namreč poraba toplote vsem stanovalcem obračunala le po površini, ne glede na njihovo prizadevanje za varčevanje.

  16. Ali Pravilnik prinaša višje stroške za ogrevanje?
  17. Stroški za ogrevanje se ne bodo povišali, bodo pa v primeru anomalij nekoliko drugače oz. pravičneje razporejeni. Pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

  19. Ali je določitev minimalnega porabniškega deleža na 40 % povprečja pravična do lastnikov, ki varčujejo in po odčitkih delilnikov ne dosegajo tolikšne porabe?
  20. Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe na m2 se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj.

  22. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 °C).

  24. Ali je pošteno, da z omejitvijo porabniškega deleža na največ 300 % povprečja nagrajujemo tiste, ki so morda porabili več?
  25. Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine, kar so pokazale analize, ki temeljijo na podatkih velikega števila meritev. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se nadpovprečno ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.

  27. Velika poraba toplote je lahko posledica upravičenih razlogov kot so bolezen, majhni otroci, starost, lahko pa je tudi posledica malomarnosti ali namernega pretiranega prezračevanja, ko gre za kršenje stanovanjskih in gradbenih predpisov.

  29. Ali se deleži stroškov med obračunskimi obdobji spreminjajo?
  30. Da, saj so odvisni od velikega števila podatkov vseh delov stavb, od katerih se mnogi iz meseca v mesec spreminjajo. Tudi če je poraba nekega stanovanja v dveh zaporednih mesecih ogrevalne sezone popolnoma enaka, se bo delež stroškov tega stanovanja med mesecema skoraj sigurno spremenil, saj se bo poraba stavbe med mesecema vsaj nekoliko spremenila.

  32. Kakšen delež stroškov ogrevanja bo imelo stanovanje, ki bo imelo celo obračunsko obdobje zaprte radiatorje?
  33. Delež bo odvisen od deleža stroškov, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (50 – 80 %) in preostalega deleža, ki se obračuna po ogrevani površini. V postopku izračuna se
  34. bo porabniški delež stanovanja z zaprtimi radiatorji iz 0 % dvignil na 40 % povprečja (gledano na m2), to zvišanje pa se bo enakomerno prelilo v znižanje stroškov za vse stanovalce. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo gibal nekje med 50 % in 70 % povprečja. Na drugi strani bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 % povprečja, dobilo končni delež stroška nekje med 200 % in 260 % povprečja. Slednje stanovanje bo na položnici dobilo 3 do 5 kratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na m2 ogrevane površine, pri čemer je upoštevan tudi že strošek ogrevanja skupnih prostorov.

  36. Kaj preprečuje, da bi se stanovalci greli na račun sosedov?
  37. Stanovanja, ki bodo po izkazanih odčitkih delilnikov porabila pod 40 % povprečja na m2, bodo toploto, ki jo prejmejo s pasivnim odjemom od sosedov, plačala preko minimalno določenega porabniškega deleža, postavljenega na 40 % povprečja. Tako bo prilagojen Pravilnik še naprej motiviral stanovalce, da varčujejo pri ogrevanju, ob tem da z varčevanjem ne pretiravajo.

  39. Medtem ko Pravilnik določa pravila delitve stroškov za toploto, pa širšo tematiko obravnavajo tudi drugi predpisi. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, izdan na podlagi zakona o graditvi objektov, obravnava notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja in določa najnižjo, še dopustno kakovost notranjega okolja. Nadalje Stanovanjski zakon določa, da morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.

Oceni
0 0

Commenting is not enabled on this course.